V Latvii nacalosj prazdnovanie udiviteljnogo i magiceskogo prazdnika Ligo. Malo kto ravnodushen k etoj noci, gde proishodnjat raznie cjudesa. A tradicii cego stojat: narodnie pesni, pletenie venkov i puskatj ih na vodu i smotretj v kakuju storonu on poplil, priganie parocek cerez kostjor, a poisk paportnika v lesu, osobenno posle 2 - uh i bolee vipitih litrov piva, kotoroe vmeste s sirom javljaetsja neotjemlemoj castju Ligo, smeshno, vedj vse po botanike prohodili, cto paportniki ne cvetut :). 

Pomnju kak sama s druzjami etot udiviteljnij prazdnik prazdnovala, na prirode, za dushevnimi pravda ne latishskimi,a russkimi narodnimi pesnjami, da i cerez kostjor prihodilosj prigatj, pravda cvetok mi ne iskali, no vsjo ravno prijatno vsjo vspomnitj. 

Poka bila na rodine, stoljko prijatnih vospominanij svjazanih imeno s etim dnjom, da i mne sudjba esshjo odin podarok sdelala, u moego ljubomogo denj rozhdenija imenno v nochj na Janov denj, tak nazivaetsja 2-oj denj. 

V principe, v Rosii tozhe sushestvuet takoj denj, vsem on izvesten kak Ivan Kupala, pravda kak i Rozhdestvo, on prazdnuetsja v drugoj denj, v etom godu  7 ijulja. 

 S prazdnikom!