slomalas' klava.

vedu sebia kak dura,morochu sebe glovu kak dura.
yzhasnoe owywenie,ponimat,otchetlivo i bezisxodno,chto ti cheloveku bezrazlichen.konechno,druzhba doroge,on cenit chelovecheskoe,blah-blah-blah.
no pochemu imenno on,ya ne ponimau,a vdobavok u menia zdes' dazhe voprositel'nogo znaka net.tolko to4ki.

a ved vse tak horowo.no eta vesna smeetsa nado mnoi,sliwkom mnogo ehidstva v so4etanii etogo solnca i odino4estva.