Ljublju vesnu , i zutkije lomki vnutri menja , oni privodjat toljko k luchwemu , t.j. ja ili nachinaju chto-to ochenj cenitj , libo ja sovsem i navsegda otvegaju to, chto mne ne nuzno bqlo na samom dele.
a jewe ljublju po subbotam predvkuwatj nastupajuweje leto)
sidja doma , nachinaju zamechatj za soboj , chto ochenj chasto pogljadqvaju v okno , proverjaja, ne skrqlosj li solnce!(ochenj ne hochju, chtobq jego shvatili oblaka)
[500x334]