Ne svetit ni odnoj zvezdi
povsjudu mrak i grozdj prezrenja
naprotiv, zdesj slova odni
prinosjat kaplju utewenja
no nakrivajasj gliboj ljda
sidja na krishe vseobzora
ja pinimaju, chto sebja
nikak ne vidno iz upora
a ljogkie vopjat i zhgut
i gorlo vsjo pronzajut ljdinki
v pechali vrjadli utonut
vse misli o toj samoj...